Ena najbolj priljubljenih tem, o kateri se trenutno razpravlja na različnih ravneh, so begunci v Evropi. V resnici so vprašanja, povezana z njimi, in grožnja, ki jo predstavljajo tradicionalni evropski način življenja, izšla na naslovnicah časopisov. A morda ni vse tako slabo, kot se zdi na prvi pogled? Podrobneje preučimo to vprašanje in se hkrati naučimo, kako pridobiti status begunca v evropskih državah.
Kdo so begunci?
Najprej ugotovimo, koga bi morali v širšem pomenu tega pojma označiti za begunce.
Begunci so ljudje, ki so zaradi izrednih razlogov zapustili stalno prebivališče. Ti razlogi so lahko popolnoma različni: vojna, naravna nesreča ali nesreča, ki jo je povzročil človek, politična represija, lakota itd.
Vse begunce lahko razdelimo v dve veliki skupini: notranjo in zunanjo. Interno razseljene osebe so ljudje, ki so prisiljeni spremeniti svoje bivališče v državi. Zunanje, nasprotno, selijo v druge države. Glede na to, da bomo upoštevali begunce vzhoda v Evropi, bomo še naprej govorili izključno o zunanjih priseljencih.
Ozadje
Begunci v Evropi niso stvar včeraj. Pivo že desetletja. Gospodarsko razvita Evropa je bila prebivalcem držav tretjega sveta vedno predstavljena kot nekakšen raj. Veljalo je, da je mogoče, ko smo se preselili sem, rešiti vse materialne težave. Zato v evropske države ne iščejo samo ljudi, ki so resnično potrebovali azil, ampak tudi tiste, ki so preprosto sanjali o boljšem življenju. Zato je begunsko vprašanje tesno prepleteno z vprašanjem ilegalne migracije.
Potok druge begunce v Evropo je začel pritekati po koncu druge svetovne vojne. To je omogočilo odsotnost vojaških spopadov na celini, visok življenjski standard v evropskih državah in postopna liberalizacija zakonov o priseljencih. Sčasoma je ta tok postajal čedalje več, ki se je spremenil v kulturni, demografski in gospodarski problem same Evrope.
Vzroki migracijske krize
A prava migracijska kriza je izbruhnila šele v začetku leta 2015. To je omogočilo množični propad nekdanjih režimov na Bližnjem vzhodu, ki se je zgodil v drugem desetletju 21. stoletja, ki je v teh državah povzročil kaos, predvsem pa tudi državljansko vojno v Siriji. Sirijski begunci v Evropi so trenutno glavni problem oblasti držav EU. Poleg tega so bili pomemben del priseljencev priseljenci iz Iraka, Afganistana in Libije, saj so se v teh državah odvijale tudi aktivne sovražnosti.
Poleg tega nezadostno financiranje njihovih taborišč v Jordaniji, Turčiji in Libanonu ter precejšnja širitev ozemelj, ki jih nadzira teroristična organizacija Islamska država, veljajo za dodatne razloge za pritok beguncev v Evropo. Hkrati so se okrepile vojaške operacije v Libiji, kar je položaj še poslabšalo.
Glavni problem ni bil toliko priliv beguncev, kot nepripravljenost evropskih držav za obvladovanje razmer. Razmere z begunci v Evropi so se vse bolj zaostrile: ni jih bilo kje namestiti, v proračunih držav EU pa niso bila dodeljena dodatna sredstva za oskrbo priseljencev. Poleg tega se evropske države niso mogle dogovoriti, kaj storiti z begunci. Vsaka država je želela, da je glavno breme zagotavljanja migrantov na drugih državah, ne pa na njih.
Destinacije Begunsko gibanje v Evropo
Na začetku je glavni tok beguncev v Evropo vstopil skozi morje - skozi Sredozemsko morje iz Afrike. Bil je zelo nevaren način. Aprila 2015 se je zgodila vrsta morskih nesreč, ki so terjale več kot 1000 življenj, ladje priseljencev pa so bile preobremenjene. Poleg tega ta pot mnogim ni omogočila vstopa v Evropo zaradi nizke zmogljivosti pomorskega prometa.
Toda že maja so begunci odkrili novo pot - skozi Balkan. Bil je veliko varnejši od prejšnjega, poleg tega je imel skoraj neomejeno pasovno širino, kar je znatno povečalo pritok priseljencev v Evropo.
Postopek sprejema beguncev
Težava je bila v tem, da je bil v skladu s schengenskimi sporazumi carinski nadzor med državami članicami EU odpovedan in je ostal le na zunanjih mejah Evropske unije. Zato so se lahko begunci enkrat v eni od držav EU praktično svobodno preselili v druge države EU.
V skladu z Dublinskimi sporazumi je odgovornost za odobritev vstopa na ozemlje oseb, ki zaprosijo za status begunca, nosila prva država EU, v katero so vstopili. Pred sprejemom na ozemlje so morale oblasti te države zadevo podrobno preučiti, da bi ugotovile, ali priseljenci resnično iščejo zatočišče ali gre za navadne delovne migrante. Toda na Bližnjem vzhodu je obstajal tak položaj, da je večina priseljencev, dejansko po evropskih zakonih, upravičena do statusa begunca. Toda glede na njihov množični značaj ni bilo mogoče preveriti veljavnosti vpisa vsakega od njih. Zato je bilo veliko primerov, ko so migranti vstopili v EU skupaj z begunci.
Delikatnost razmer je bila tudi v tem, da jim je država, ki je sprejemala begunce, po vseh istih sporazumih iz Dublina zagotavljala pravico do prebivanja na svojem ozemlju. Če pa bi te ljudi našli na ozemlju drugih držav EU, bi jih morali deportirati v prvo državo, od koder so prispeli. Tako so v skladu z notranjo zakonodajo Evropske unije glavno breme zagotavljanja migrantov nosile mejne države, kar je seveda slednje ocenilo kot nepošteno. To dejstvo je dejansko ustvarilo razkol v sami EU.
Poslabšanje krize
Begunci so na evropsko celino vstopili iz Turčije, preko Grčije in Makedonije. Zadnji od njih ni članica EU, zato ga Dublinski sporazumi niso zavezali. Sprva je Makedonija poskušala pustiti beguncev na svoje ozemlje, vendar so prebili ovire. Po tem je vlada izdajateljem dovolila izdati tridnevne vizume, ki so jim brez registracije dovolili prečkanje ozemlja Makedonije na poti v države EU. To je postalo nov zagon dejstvu, da se je število beguncev v Evropi znatno povečalo. Tako je makedonska vlada odprla ventil, ki je omogočil pretok priseljencev v Evropo in nočejo prevzeti varnosti.
Begunci so sprva odšli v druge države nekdanje Jugoslavije (Srbijo, Hrvaško, Slovenijo), od tam pa v Avstrijo in Madžarsko. Končna točka prihoda za večino beguncev je bila država z najvišjim življenjskim standardom - skandinavske države, Nemčija, Francija in Velika Britanija.
Število priseljencev
Zdaj ugotovimo, koliko beguncev je v Evropi. Leta 2015 je bilo na vrhuncu migracije priseljencev v Evropi registriranih približno 700.000 ljudi, ki zaprosijo za status begunca.
Katere države imajo raje begunce v Evropi? Nemčija gosti približno 31% vseh priseljencev, Madžarska - 13%, Italija - 6%, Francija - 6%, Švedska - 5%, Avstrija - 5%, Velika Britanija - 3%. Najvišja gostota priseljencev glede na stalno prebivalstvo držav je na Madžarskem. Tu število beguncev dosega 0, 7% celotnega prebivalstva. Visok delež priseljencev v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem. Begunci v zgoraj omenjenih evropskih državah predstavljajo 0, 2 do 0, 3% celotnega prebivalstva.
Problemi migracijske krize
Begunci v Evropi so ustvarili številne težave tako za evropske države posamezno kot za EU kot organizacijo.
Najprej to:
- problem dodatnega financiranja;
- politični razkol znotraj Evropske unije glede odnosa do priseljencev;
- nevarnost prenehanja schengenskega območja;
- potrebo po povečanju stroškov socialne podpore za begunce;
- naraščajoča nasprotja med državami EU;
- konkurenca priseljencev z lokalnimi prebivalci na trgu dela;
- aktualizacija vprašanja znotraj posameznih držav Evropske unije ob umiku iz njegove sestave;
- val terorizma.
Zadnje vprašanje je postalo še posebej pomembno, ko se je v Franciji, Belgiji in Nemčiji zgodilo niz terorističnih dejanj, v katerih so sodelovali tudi begunci.
Rešitve
Kljub svoji akutnosti problem beguncev za Evropo ni nepremostljiv. Z ustreznim pristopom je mogoče to težavo rešiti, vendar je to potrebno usklajevanje med vsemi državami Evropske unije. Trenutno opazujemo, kako vse države Evrope poskušajo razrešiti breme reševanja tega vprašanja na plečih drugih držav.
Radikalna rešitev problema bi bila prenehanje sovražnosti v državah, od koder prihaja begunski tok, pa tudi izboljšanje socialne in materialne varnosti prebivalstva v teh državah.
Ena od možnosti za premagovanje begunske krize je preprečitev vstopa na ozemlje držav EU bodisi z revizijo zakonodaje z uvedbo strožjih omejitev bodisi z ustvarjanjem begunskih taborišč v tretjih državah z zadovoljivimi življenjskimi razmerami.
Vendar mnogi strokovnjaki menijo, da če države EU pravilno razdelijo tokove priseljencev med seboj in vzpostavijo jasno organizacijo, tudi trenutni priliv beguncev zanje ne bo predstavljal resnih težav.
Postopek statusa beguncev
Zdaj pa ugotovimo, kako pridobiti status begunca v državah EU.
Za pridobitev tega statusa mora človek dokazati, da je bil v svoji domovini preganjan zaradi verskih, nacionalnih, rasnih ali družbenih razlogov. Najpomembnejši razlog za podelitev statusa begunca je vojna na ozemlju matične države priseljenca.
Za pridobitev statusa mora oseba, ki zaprosi za to, izpolniti prošnjo za azil in prošnjo za azil. Nato se odvzamejo prstni odtisi in opravi zdravniška komisija. Nato v roku enega meseca po pisanju vloge služba za migracije opravi intervju z migrantom (intervju). Na podlagi tega se sprejme odločitev o azilu.
