Danes so funkcije medijev v politiki ogromne in večplastne, kar nam omogoča, da o medijih govorimo kot o drugi veji oblasti. Ker so neposredni distributer, nosilec pomembnih informacij, imajo precej močan vpliv na množice. Zahvaljujoč temu opravljajo različne naloge in pridobivajo različne funkcije.
Mediji najprej sprejemajo, obdelujejo in sporočajo informacije o najpomembnejših dogodkih za oblast in ljudi. V tem primeru govorimo o informacijah, ki med drugim vsebujejo oceno in komentarje ter imajo socialni pomen. Te medijske funkcije imenujemo informacijske.
Pomembna sta metoda pridobivanja (razdrobljena ali zaporedna) in kakovost informacij. Od tega je odvisna usposobljenost nadaljnjih dejanj političnih agentov. V tem primeru govorijo o izobraževalnih nalogah, s katerimi se soočajo nosilci informacij in razširjalci informacij. Funkcije medijev seveda ne vključujejo globoke in sistematične asimilacije znanja. Za to obstajajo posebne ustanove. Kljub temu je izobraževalna funkcija medijev precej velika. Razširjene informacije vplivajo na oblikovanje določenih stališč in stališč, širijo oceno in kognitivne sposobnosti državljanov.
Treba je opozoriti, da imajo izobraževalne in socialne funkcije medijev precej tesne odnose. Še več, prve se pogosto spremenijo v druge. Pod politično socializacijo se razume asimilacija človeka določenih norm, vzorcev vedenja, kakršnih koli vrednot. Zahvaljujoč tej asimilaciji se prilagaja družbeni resničnosti. V skladu s prejetimi informacijami začne prebivalstvo oblikovati mnenje o dejavnostih strank, parlamenta, vlade in drugih institucij oblasti, pa tudi o kulturnem in gospodarskem življenju ljudi.
Pri razvoju družbe so zelo pomembne takšne medijske funkcije, kot so nadzor in kritika. V nekaterih državah medije in razširjalce informacij odlikuje določena neomejena narava. Poleg tega so nadzorne funkcije medijev v takšnih državah zelo učinkovite, saj ne obstaja le zakonska, temveč tudi moralna ocena nekaterih dogodkov ali oseb. V teh primerih zakon in javno mnenje delujeta kot ocenjevalna merila.
V demokracijah neposredni nadzor nad aktivnostmi medijev poteka le v skrajnih primerih, izrednih razmerah (na primer med vojno). V drugih situacijah so dejavnosti medijev precej neodvisne. Poleg tega se pogosto, zahvaljujoč vodenju novinarskih preiskav, oblikujejo posebne parlamentarne komisije, sprejemajo se odločitve, ki so zelo pomembne za življenje družbe, in začnejo se kazenski procesi. Po mnenju številnih analitikov so nadzorne funkcije medijev še posebej potrebne ob oslabljenem nasprotovanju ali nepopolnosti državnih nadzornih institucij.
Najbolj se je razkrila novinarska dejavnost v demokratičnih državah. Mediji danes veljajo za sestavni del mehanizma demokratičnega delovanja. Množični mediji ponujajo predstavnikom različnih skupin možnost, da javno izrazijo svoje mnenje, iščejo in združijo podobno misleče ljudi, jih združijo s skupnim prepričanjem in cilji ter zastopajo jasno artikulirane interese v javnem mnenju. Z drugimi besedami, mediji so na nek način korenine, skozi katere vsaka politična struktura dobi svojo vitalnost. Pri oceni vloge množičnih medijev v javnem življenju države je treba upoštevati zapletenost in vsestranskost te strukture, kar ima velik vpliv na naloge, ki jih ta institut postavlja.
