Danes je v modi biti pameten, lepo govoriti, v svojem govoru uporabljati pregovore, izreke in druge priljubljene izraze. Eden takšnih primerov, ki ga danes pogosto lahko slišite, je naslednji stavek: "Vse je novo - dobro je pozabljeno staro."
Vrednost izražanja
Kot pravijo, "vse je prehodno in odhajajoče, le glasba je večna." Kaj to pomeni? Bistvo je, da vse v življenju ne poteka v ravni črti, ampak v krogu. Vsi dogodki se ponavljajo, pridite in odidite, za nekaj časa izginete, da se spet vrnete. Lahko podate ogromno primerov, da se vse vrne v kvadratni. Izkušnje prejšnjih generacij uporabljamo, jih spreminjamo in predstavljamo kot nov izdelek. Nič narobe s tem, da je vse novo dobro pozabljeno staro, ne. Vsak človek ne dobi nekaj, kar bi si lahko sam zamislil. To je lastno le posameznim, nadarjenim posameznikom, zato morajo ostali uporabiti izkušnje nekoga drugega. Vse se vrača: moda, pogled na življenje, hobiji. Seveda to na površini ni vedno vidno, a če natančno pogledate, lahko najdete veliko primerov.
Izvor krilatega izraza
Ta stavek "Vse je novo - dobro je pozabljeno staro" se je pojavil v prvi polovici XIX stoletja. Avtorstvo je pripisano francoskemu pisatelju Jacquesu Pesceu. Leta 1824 so izšli njegovi »Spomini«, ki pa jih ni objavil v svojem imenu. Kot psevdonim je uporabil ime Rosa Burnet, osebne šivilje francoske kraljice Marie Antoinette.
Ta stavek ima zgodbo. Zaplet, v katerem se je rodila, je naslednji: kraljica je bila, kot vsaka ženska, zelo rada nove obleke. Z visokim statusom je želela izgledati popolno, zato se je njena šivilja, ki poskuša ugoditi dami, izmuznila, kolikor je mogla. Nekoč je Rose Burnet vzela eno kraljičino staro obleko in jo spremenila, nekoliko spremenila slog. Kraljica je bila zelo zadovoljna z novo stvarjo. Prav v tem primeru je šivilja sklenila, da je "vse novo dobro pozabljeno staro."
Spori o avtorstvu
Na vprašanje, kdo je rekel, "novo je že dobro pozabljen stari", je težko natančno odgovoriti. O tej temi je veliko razprav. Ni dvoma, da je Jacques Pesce to besedno zvezo napisal v svojih Spominih. Vendar nekateri dvomijo, ali si ga je izmislil ali ga nekje prebral. Dvomi nastanejo, ker lahko to besedno zvezo, formulirano z drugimi besedami, vendar z enakim pomenom, najdemo tudi pri drugih avtorjih.
V štirinajstem stoletju je angleško govoreči pesnik Jeffrey Chaucer v eni od svojih balad izrazil idejo, ki je v ruščino prevedena tako: "Ni novega običaja, ki ne bi bil star." Ruski pisatelj K. M. Fofanov, ki je živel in ustvarjal v 19. stoletju, je zapisal: "Ah, modrost biti ekonomična: vse novo v njej je sešito iz smeti." Kakor koli že, ni pomembno, kdo je avtor tega izraza, glavno je, da je njegov pomen relevanten ne samo danes. V različnih obdobjih je ta misel ljudi skrbela. Zato zaključek sam po sebi nakazuje, da je na tem svetu vse resnično večno.
