Govoriti o družbi je enostavno in težko. Po eni strani je vsak človek že od otroštva seznanjen s tem konceptom, po drugi strani pa je zelo težko sami ugotoviti, kaj je ta zapleten sistem, kako deluje in katere naloge rešuje. Za začetek je treba spomniti, da znanstveniki delijo koncepte družbe v širšem pomenu besede in v ozkem.
Druga definicija je precej preprosta. V tem primeru se družba razume kot dinamično razvijajoči se sistem, katerega glavni elementi so ljudje, družbene skupine in družbene ustanove, ki jih povezujejo. Prav s tem konceptom večinoma delujejo sociologi.
Družba v širšem smislu je najprej filozofska kategorija. Ljudje so se nanjo začeli obračati že od antičnih časov, ko sta filozofa, kot sta Platon in Aristotel, prvič izjavila, da je sposobnost organiziranja v družbi najpomembnejši znak razlike med človekom in živaljo.
Vendar je družba v širšem smislu v razsvetljenstvu postala resnično politično-filozofski problem. V tem obdobju so jo začeli obravnavati kot določen mehanizem posredovanja med posameznikom in državo, kot pomembno družbeno institucijo, ki usmerja splošni razvoj vsakega posameznika. Poleg tega je bila v Franciji 18. stoletja prvič izražena ideja, da je družba v širšem smislu vse človeštvo kot celota, ki je poseben del materialnega sveta.
Pomemben prispevek k preučevanju te težave so dali domači znanstveniki. Najprej to zadeva filozofe, kot so N. Berdjajev, V. Soloviev, S. Frank. V svojih delih so se osredotočale na duhovno bistvo človeka, njegovo nenehno vznikajočo željo po iskanju samega sebe v tem svetu in samo-izboljšavo.
Vsak filozofski trend je nekako povzročal problem družbe, si ga prizadeval razlagati v skladu s svojim konceptom. Poleg tega, kolikor dlje, bolj je odločevalna težnja začela drseti: nekateri znanstveniki so v ospredje postavili ekonomsko bistvo tega mehanizma, drugi duhovni. Trenutno na splošno velja, da je družba na eni strani gonilna sila razvoja človeške civilizacije in na drugi strani neizogiben rezultat tega procesa. S tem pristopom je nehote poudarjena dinamičnost tega sistema, ki ne ostane nespremenjena, ampak se razvija skupaj s človekovim razvojem.
Če na družbo gledajo v širšem smislu, znanstveniki priznavajo, da je njen neposredni vpliv na vsakega posameznika veliko manj opazen kot na primer v primeru družbene skupine, povezave znotraj njega pa so opazno manj trajne. Obenem so na ravni celotnega človeštva ohranjene tiste potrebne duhovne in materialne sestavine, ki omogočajo, da se vsaka posamezna oseba uresniči, da jim občutek tistega dela sveta, ki ga lahko ta svet opazno spremeni in uporabi v svojih interesih.
