Vsak jezik je zelo spremenljiv pojav. Nenehno se izboljšuje, zavrača nepotrebno in vneto sprejema nove besede, presenetljivo se prilagaja svojim nosilcem in se bogati z novimi, doslej neznanimi izrazi. Večina novih besed prihaja iz angleškega jezika, azijske države pa počasi pridobivajo na priljubljenosti med mladimi, katerih kultura se mnogim Evropejcem še vedno zdi popolnoma nerazumljiva. Japonske "anime" risanke, stripi o mangi, kratke dramske serije - vse to mladinskemu slengu prinaša veliko novih besed.
Kdo sta kan in kun, kako se nosi kigurumi in kakšna je lepota onigirija? Na ta vprašanja je zelo enostavno odgovoriti, le potopite se v neverjetno kulturo dežele vzhajajočega sonca.
Razlika v zdravljenju
V mnogih evropskih jezikih obstaja razlika med pogovorom z moškim in žensko, vendar se ponavadi izraža v različnih besedah, ki se uporabljajo pred priimki (gospod Smith in gospodična Smith, Herr Crank in Frau Crank). V Aziji je vse ravno obratno: imajo posebne pripone, ki označujejo ne le spol, temveč tudi družbeni status, postavljene so po imenu ali priimku sogovornika. "Chan" in "kun" se natančno nanašata na ti "povratni" priponi. Poleg tega so tudi pomanjševalni delci, ki poudarjajo dober ali, nasprotno, zanemarjen odnos.
Mimogrede, tu lahko še vedno igrajo različne interpretacije - Evropejci se ne morejo strinjati, ali mehki zvok "h" obstaja v japonščini ali ga je treba nadomestiti s "t". Zaradi tega se namesto "chan" pogosto izgovori "chan", od tega se pomen ne spreminja.
Kdo so torej pevke in sokoni?
Tako neverjetne pripone
Pritrdilno pripono "kun" običajno uporabljajo moški ali se nanašajo na moškega. Toda njegova razlaga je za Evropejca nekoliko nenavadna: to je prijazen odnos, hkrati pa ohranja določeno razdaljo med sogovorniki. V isti animi ga najpogosteje slišimo v pogovorih med sošolci ali prijatelji.
Kaj pa Chan? Kaj je to? Ta pripona je sladko-sladka, sesljiva, ponavadi se uporablja v pogovorih z nekom, mlajšim od govorca ali nižjim po družbenem statusu, a mu je blizu. To pomeni, da je uporaba besede "chan" za navajanje odraslega na otroka, moškega na punco, majhnega otroka na njegovega vrstnika (namreč malčka!) Povsem običajna.
Pozor!
Ampak vedno obstajajo pasti. Kdo so vlekci, je že jasno. Toda ljubitelji anime bodo opazili, da včasih dekleta v svojih najljubših serijah to pripono uporabljajo za sklicevanje na vrstnike. Kaj storiti s tem?
Pravzaprav je uporaba "chana" v razmerju do osebe z enakim socialnim statusom neljuba. Niti ena izobražena Japonka ne bo uporabljala te priponke z imenom neznanega dekleta ali samo prijateljice, ker jo bo s tem užalil. Enako velja za navajanje na fante - zanje to ni le nesramnost, ampak tudi poudarja ženskost, morda celo kakšno zanemarjanje s strani sogovornika.
Torej. Chan - kaj je to? To je pripona, ki omogoča ne le pokazati dober odnos, ampak tudi ponižati drugo osebo - tanko črto med prijaznostjo in nesramnostjo je zelo enostavno prestopiti.
In v ruščini?
Kdo so pevke in coni v japonščini, je jasno. Toda prehod besed iz enega jezika v drugega zelo pogosto spremlja preoblikovanje njihovega pomena. Tako na primer beseda "natančno", ki se v ruskem in angleškem jeziku sliši enako, v prvem primeru pomeni "lepo", v izvirniku pa "točno". Naše priponke so doživele enake spremembe.
In kdo je taka mladina med rusko govorečimi državami? To je katero koli dekle, ni važno, ali je Azijka ali Evropejka. Samo poimenovanje ženskega predmeta. Iz tega izvirajo znane v Runetu "šansi niso potrebni" - zavračanje kakršnih koli odnosov z dekleti. "Kun" je popolnoma vsak človek.
Paradoksalno in zanimivo je, da če pripono "chan" uporabljajo tako mladostniki kot mladi obeh spolov, potem je "kun" pogostejši med dekleti osnovnošolske in srednješolske starosti.
