Kultura je najprej določena stopnja dovršenosti veščine, njene vrednosti. To je kombinacija idealnih predmetov, ki jih ustvari človeštvo v procesu svojega razvoja. Z vidika kulture lahko štejemo kateri koli predmet ali postopek, ki nima le praktičnega pomena, temveč tudi posebno vrednost barvanja sveta.
Bistvo kulture je v ustvarjalni dejavnosti človeka. Navsezadnje spoznava ta svet, dobiva objektivno znanje, glavno vlogo pri raznolikosti tega znanja pa igrata umetnost in znanost.
Koncept in bistvo kulture obravnavamo v več pojmih. Družbeno-atributivni koncept ga na primer obravnava kot sestavni del človeške družbe. V tem razumevanju kultura zajema vse pojave, ki jih je ustvaril človek sam. Pa tudi vse, kar je ustvarjeno s pomočjo človeškega uma. V skladu s tem ga lahko razdelimo na duhovno in materialno.
Bistvo kulture z vidika antropocentričnega koncepta so etični standardi. V njenem okviru imata materialna in duhovna produkcija stransko vlogo. In svetovnonazorska prepričanja, estetski okusi, ki človeka neposredno naredijo, pridejo do izraza. V luči tega koncepta so takšni pojavi, kot so nasilje, meč, bomba in podobno, antikulturni elementi in ne morejo obstajati.
Transcendentalni koncept opredeljuje bistvo kulture kot supersocialni pojav. Hkrati se ne more omejiti na zgodovinske dogodke ali na osebne reprezentacije. Opredeljen je kot nekaj transcendentalnega, saj vsi pojavi minevajo, kultura pa ostaja. Zlasti so svetovne religije, tehnologija in znanost, pa tudi umetnost neodvisne. V okviru tega koncepta vrednote živijo v večnosti in jih nikakor ne moremo povezati s časom in prostorom.
Bistvo kulture ne leži le v muzejih in arhivih, ampak tudi v človeku. Navsezadnje posameznik ne more živeti ločeno od kulture. V kulturi in skozi prizmo lahko človek samorealizira in v celoti izkoristi potencial, ki ga je določila narava.
Tudi pri razpravi o bistvu kulture je vredno posvetiti koncept politične kulture. Ta koncept se je izoblikoval v konceptu sredi 20. stoletja, katerega bistvo je v tem, da so politični procesi v vsakem primeru podvrženi dolgo oblikovanim notranjim zakonom, ki se neposredno nanašajo tako na kulturo kot na politiko.
Bistvo politične kulture je v tem, da predstavlja nabor idej o narodni in družbenopolitični skupnosti, o celotnem političnem življenju, pa tudi o pravilih in zakonih delovanja.
Ta koncept je obravnavan v dveh glavnih smereh. Prva je subjektivistična ali bihevioristična, pri razumevanju katere je politična kultura omejena na sfero politične zavesti in je obravnavana kot subjektivni odnos človeka do politike.
Druga smer je objektivistična, ki preiskuje politično kulturo ne le v povezavi s sistemom usmeritev in prepričanj, temveč tudi v tesni povezavi s političnim delovanjem.
Kar zadeva sestavine politične kulture, vključuje:
- politična stališča, zlasti njihova čustvena in čutna plat;
- svetovnonazorska prepričanja, stališča in usmeritve, ki so naslovljeni na politični sistem, vključujejo poznavanje politike;
- vzorci političnega vedenja, ki so prepoznani v določeni družbi.
Kultura je zelo kompleksen in večplasten pojav, zato je njeno preučevanje precej naporen in mukotrpen proces.
