Znane frazeološke enote so včasih zelo težko razlagati, izraz "ležeč kot siva barva" ni nobena izjema. Tisti, ki niso namenjeni zapletenost staroruskega jezika, težko razumejo, kako lahko leži varjenje (to je kastriran žrebec), zakaj ni sivo ali rjavo, in sicer sivo. V prispevku bomo poskušali razumeti pomen izraza, kdo je žrebec in zakaj je siv.
Različice vrednosti tega izraza
Če bodo mladi prosili, naj pojasnijo ta frazeologizem, bodo mnogi odgovorili, da gre za nerazložljiv in stalen izraz. Zakaj so laži povezane s "sivim varstvom" in ne s črnim voranom, sivo kozo ali rjavim psom? Obstaja več različic pomena in izvora tega izraza:
- Ta izraz nima nobene zveze z žrebcem (gelding), ampak je povezan z imenom Sievers Mehring, ki je v 19. stoletju živel v Sankt Peterburgu in postal znan po svojih lažih in prevarah. Toda ta izraz je bil znan in razširjen na podeželju, precej daleč od Sankt Peterburga. Poleg tega ga najdemo v 18. stoletju v zbirkah ruskih pregovorov in izrekov. To pomeni, z drugimi besedami, ta stavek je obstajal že v pogovornem govoru, še preden je Mehring nastopil.
Druga različica nastanka fraziologizma je povezana z delom na terenu. Pri oranju je bilo s plugom ali plugom položeno brazdo, konj pa je moral nemoteno iti. Z mladimi konji ni bilo težav, sivi žrebci (kastrirani sivi žrebci) pa so pogosto zleteli (pokvarili brazdo). Jezik je imel izraz "hitenje kot siva barva", nekateri filologi pa domnevajo, da je bila to prvotna oblika. Toda sčasoma se je z lažno konsonanco izraz spremenil in izgubil svoj prvotni pomen in logiko.
Toda v "Kratkem etimološkem slovarju ruskega jezika" je primerjava "laž kot siva barva" začetna različica, torej začetna, in jo razložijo tako: zeleni konj je veljal za neumnega in kmetje z njegovo pomočjo nikoli niso tlakovali prve brazde. Prepričani so bili, da sivi (stari) konj laže (narobe) pri polaganju. Toda pisatelj Timofeev B.N. v tej različici opazi notranje protislovje, saj obstaja izraz "stari konj ne pokvari brazde", kar očitno ne ustreza ideji starega (sivega) varovanja, ki odstopa od brazde.
Možnost "ležanje" ali "hitenje" je predlagal Dal V.I., vendar v zelo previdni obliki pravi, da je "zelo verjetno", da je "hitenje" nadomestilo z "laganje". Toda "kričati" pomeni korak naprej, ne biti pozoren na kakršne koli ovire in ta pomen sploh nima nobene zveze s pomenom "lagati" - lagati ali govoriti laž.
Tretja različica, stare sive žrebce, pa tudi mladi konj, zato se zdi, da laže, zavaja mlade kobile in jim laže o svoji moči. Timofejev B.N. je k tej različici najbolj naklonjen.
"Laž kot siva barva": frazeologija in njen pomen
Slovarji ponujajo naslednje razlage pomena tega izraza:
- v frazeološkem slovarju ruskega jezika "leži kot siva žled" - pomeni brezobzirno, brezsramno zavaja koga;
- V slovarju sinonimov so besede, enakovredne temu izrazu: brezvezno, brezsramno;
- v zbirki figurativnih besed in alegorij je stavek razložen kot hvalisanje starih ali starih ljudi, kot da so še vedno polni mladosti in drznosti;
- V velikem frazeološkem slovarju ima ta izraz dva pomena:
- "Lagati kot siva barva" - pomeni brezobzirno, brezsramno zavajati. To pomeni, da določena oseba govori absurd, jasno in neumno izkrivlja resnično stanje v svoji zgodbi.
- "Siva barva" je "neumna" ali "stara."
Uporaba v literaturi
Številni pisci so že v 19. stoletju izraz "sivo gelding" uporabljali kot izraz skrajne neumnosti. V "generalnem inšpektorju" je bil upravitelj neumen kot sive barve. Ta izraz je bil uporabljen v jeziku in v smislu "samo norec", na primer v Saltykov-Shchedrinu "Nedokončani pogovori" vsebujejo kombinacijo besed "siva barva" v smislu "kup starih ljudi z neumnimi mislimi".
Uporaba izraza v literaturi nakazuje, da je trdno zakoreninjena v ruskem jeziku in je postala zelo pogosta metafora. Dejansko je bila prva določitev tega izraza v smislu "neumen" sredi 19. stoletja v Nižnji Novgorodski provinci N. A. Dobrolyubov, toda starejši "neumen kot konj" najdemo skupaj z "lažjo kot konj" v zbirki A. Bogdanov. I. sredi 18. stoletja in v zbirki Tatishchev V. N.
Sčasoma je fraza dobila pomen "neumen". Ta izraz se je začel imenovati starček, ki laže o svojih sposobnostih ali namerno začne govoriti.
Obstajajo tudi izrazi "trmast kot siva barva", "len kot siva barva", katerih prisotnost kaže na to, da je sivo varjenje staro, zato so zanj značilne slabosti kot trma in lenoba.
Kdo je varovanec?
Beseda "gelding" je v ruski jezik prišla iz mongolščine ali kalmyka, v katerem je pomenila "konj". V ruskih virih, ki so jih prvič srečali v 15. stoletju, je obogatila terminologijo našega jezika in napolnila številne izreke, primerjave, pregovore; v mnogih od njih je popadki videti v ironično odklonilni obliki, na primer: »Jutro zvečer je modrejše, varjenje je bolj oddaljeno« in tako naprej. Kasneje se je v pregovorih začela poudarjati šibkost starega konja: "Kobila ni siva, ampak to, da je nosila vodo."
Omeniti velja, da je bila rjava v 18. stoletju sinonim za sivo gelding. O tem, da je takšno varjenje staro, dokazuje zapis v knjigah pisarjev, kjer je izraz "gelding rjav in plešasti."
Pomen glagola "ležati"
Glagol »lagati« je imel v preteklosti pomen »govoriti absurdnost«, »preveč klepetati«, »neaktivno govoriti«. In še prej se je na splošno uporabljalo za pomen "govoriti". Na primer, v "Kapetanovi hčeri" Puškina A. S: "Ne laži vsega, kar veš", se uporablja v pomenu "reci". Sčasoma je glagol pridobil druge pomene, popularno je veljalo, da je »konj« neumen, nanj ni bila položena prva brazda, verjelo se je, da se zmoti in laže, to je, da je »laganje« pomenilo »delati napake zaradi neumnosti«.
