Kako neprijetno za Albance, a njihova domovina je bila vedno, kot bi bila, na robu zgodovine in geopolitike. Vendar pa samo "biografijo" tega stanja težko rečemo umirjeno. Vrele strasti ne prispevajo k demokratičnemu sistemu, katerega znak je institucija predsedovanja. V Albaniji se je predsedstvo pojavilo šele v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja.
V načelih suženjstva
Shkiparez (samo ime Albanije v albanskem jeziku) stoletja ni imel lastne državnosti. Razen seveda starodavne Ilirije, ki jo je osvojil Rim. Poleg tega, če obstajajo državne formacije, jih je bilo težko imenovati neodvisne. Moč Rima, nato Bizantinskega cesarstva, post-bizantinskih mest-držav, nato srbske in bolgarske kneževine in kraljestva, nato podreditev Benetk in na videz večni jarem Osmanskega cesarstva. Kakšna demokracija je to?
Začetki demokracije
Vendar je razpad Otomanskega cesarstva kot posledica poraza v prvi svetovni vojni omogočil praktično mirno osvoboditev države. Pravzaprav je bil prvi vodja Albanije leta 1912 Ismail Kemali, ki je v Osmanskem cesarstvu naredil politično in upravno kariero. Nobenega predsednika ni imel, v resnici pa je bil v času prehodnega obdobja predsednik vlade.
Kralj predsednik
Kot rezultat prvih demokratičnih volitev je Ahmet Zogu postal prvi predsednik Albanije. Predstavnik albanske elite, v žilah katere je tekla modra kri pol legendarnega junaka Albanije Shkenderbey. Sam Shkenderbey ni imel prestola, toda očitno mu je kri obrnila glavo potomca, ki je menil, da bo monarhija v njegovi osebi blaginja Albaniji. Prvi predsednik je s pomočjo ruskih oficirjev bele garde opravil vojaški udar in postal prvi in edini kralj Albancev. Kljub temu pa dejavnost Zoga prvega ocenjujemo pozitivno. Notranji politični prepiri v državi so se zmanjšali in oblikovan je bil jasen razvojni program, ki se je izvajal. Žal se je albanska monarhija končala z italijansko okupacijo.
Komunisti na oblasti
Med drugo svetovno vojno je Komunistična partija Albanije postala najbolj aktivna in dejavna politična sila v državi. Prav ona je oblikovala partizanske odrede, ki so postopoma pridobili vojsko. Z izgonom Italijanov in Nemcev, ki so prišli na mesto Nemcev, ki so zapustili vojno, so komunisti seveda prišli na oblast v državi. Spopad s Sovjetsko zvezo je prisilil, da se je Komunistična stranka preimenovala v Laburistično stranko, katere vodja z naslovom predsednika državnega zbora je postal vodja države. Bilo jih je le tri. Prva dva sta zelo spoštovana človeka. In drugi - Haji Lesha - je šel od narodnega heroja do življenja, obsojenega zaradi zločinov proti človečnosti, saj je postal nekakšna sovjetska Berija (na fotografiji pod Lešo med tovariši).
Tretji, Ramiz Aliya, je bil tudi prvi predsednik demokratične Albanije in je bil sam po sebi poskus komunističnih socialistov, da ostanejo na oblasti.
V iskanju harmonije
Težek gospodarski in socialni položaj Albanije državi ne omogoča, da bi našla ravnovesje v vsem. Po resnih nemirih v državi, ki so privedli do spremembe političnega toka, se predsednika menjata, v glavnem pa se menjavata po vrstnem redu "demokrata - socialista". Vzpostaviti življenje v državi na polno ni mogoče ne desno ne levo. Zdaj je na oblasti predstavnik zmerne socialistične stranke.
Seznam predsednikov
Ime | Leta življenja | Kraljevati | Zabava | Predpredsedniška in podpredsedniška kariera |
Ahmet Zogu | 10.10.1955 - 9.9.1961 | 1925-1928 | Nestrankarski z monarhičnimi pogledi | Za: guverner Mati, guverner Skadra, minister za notranje zadeve Albanije, minister za vojno Albanije, premier Albanije. Po: izvedel vojaški puč in uzurpiral oblast z naslovom kralja Albancev. |
Ramiz Aliya | 18.10.1925 - 10.7.2011 | 1991–92 | Socialistična stranka | Pred tem: tretji predsednik nacionalnega zbora Albanije, prvi sekretar Centralnega komiteja Albanske laburistične stranke. |
Sali Berisha | 15.10.1944 | 1992–97 | Demokratična stranka | Do: vodja Demokratske stranke. Po: predsednik Sveta ministrov Albanije |
Recep Meidani | 17.8.1944 | 1997-2002 | Socialistična stranka |
Za: dekan Fakultete za naravoslovje Univerze v Tirani, vodja osrednje volilne komisije, član predsedniškega sveta, predsednik albanskega sveta za človekove pravice, generalni sekretar Socialistične stranke. |
Alfreda Moyciuja | 01.12.1929 | 2002–07 | Demokratična stranka |
Pred: namestnik ministra za obrambo Albanije, minister za obrambo Albanije, svetovalec ministra za obrambo Albanije, predsednik provojnega bloka Albansko-severnoatlantskega združenja. Po: Član Evropskega sveta za strpnost in medsebojno spoštovanje |
Bamir Marsh | 24.04.1957 | 2007-12 | Demokratična stranka |
Pred: minister za kmetijstvo in prehrano Albanije, poslanec Albanije, podpredsednik Demokratične stranke, častni predsednik nogometnega kluba Tirana. |
Buyar Nishani | 29.9.1966 | 2012–17 | Demokratična stranka |
Za: minister za notranje zadeve v Albaniji, minister za pravosodje Albanije. |
Ilir Meta | 24.03.1969 | od leta 2017 | Socialistično gibanje za integracijo |
Pred: predsednik Sveta ministrov Albanije, minister za zunanje zadeve Albanije, predsednik nacionalnega zbora Albanije, ustanovitelj in vodja stranke Socialistično gibanje za vključevanje. |
Rezidenca
Rezidenca predsednika Albanije se nahaja v glavnem mestu Tirani.
Do demokratičnih časov so naslednji voditelji Albanije opravljali naloge vodje Albanije kot neodvisne države.
Vršilec dolžnosti vodje albanske vlade
Ime | Leta življenja | Kraljevati | Zabava | Kariera (pred in po) |
Ismail Kemali | 16.01.1844 - 24.1.1919 | 1912 - 14 | Nestrankarski | Pred tem: guverner več balkanskih mest Otomanskega cesarstva, guverner Bejruta, predsednik otomanskega državnega zbora, pobudnik razglasitve neodvisnosti Albanije. |
Albanski kralj
Ime | Leta življenja | Kraljevati | Zabava | Kariera (pred in po) |
Zog I (Ahmet Zog) | 10.10.1955 - 9.9.1961 | 1928 - 39 | Nestrankarski | Za: glej predsednike. |
Predsednik predsedstva Albanije v državnem zboru (socialistično obdobje)
Ime | Leta življenja | Kraljevati | Zabava | Kariera (pred in po) |
Omer Nishani | 5.02.1887 –26.05.1954 | 1946–53 | Albanska laburistična stranka | Do: vodja antifašističnega sveta, minister za zunanje zadeve Albanije. |
Haji Lesha | 19.10.1913 - 01.01.1998 | 1953–82 | Albanska laburistična stranka | Pred tem: poveljnik narodnoosvobodilne vojske Albanije je podelil naziv Narodni heroj, minister za notranje zadeve Albanije. Po: obsojen na dosmrtni zapor zaradi zločina proti človečnosti, izpuščen iz zdravstvenih razlogov. |
Ramiz Aliya | 18.10.1925 - 10.7.2011 | 1982-1991 | Albanska laburistična stranka | Glej v predsednikih. |