Danes so razmere takšne, da moramo tu in tam prebirati novice o krizi v evroobmočju. To ne preseneča, saj to vprašanje zadeva prebivalce številnih evropskih držav in skrbi vse, ki niso ravnodušni do njegove prihodnosti.
Velja opozoriti, da je dolžniška kriza najprej prizadela le obrobne države, ki so del Evropske unije, vendar pa lahko od začetka leta 2010 z gotovostjo zabeležimo povečanje števila držav, ki so doživele posredovanje te težke situacije v življenju države. Zdaj lahko z zaupanjem opazimo, da je skoraj celotno euroobmočje pod vplivom krize, katere vir strokovnjaki upoštevajo razmere na trgu grških državnih obveznic.
Mnogi krizo v evroobmočju povezujejo z nemogočim refinanciranjem javnega dolga brez posredovanja ali bolje rečeno posrednikov. Že konec leta 2009 so mnogi napovedovali podobno situacijo in opazili povečanje rasti dolga po vsem svetu, zato je treba opozoriti, da se je hkrati znižala bonitetna ocena številnih držav EU.
Ne moremo nedvoumno reči, da ima kriza v evroobmočju iste vzroke v različnih državah. Nekatere države so do tega prišle zaradi nujne pomoči, ki jo je vlada zagotovila podjetjem v bančnem sektorju.
Rad bi opozoril, da je Grčija čutila znatno povečanje javnega dolga zaradi nesorazmerno visoke ravni plač javnih uslužbencev in impresivnih izplačil pokojnin.
Ko govorimo o krizi v evroobmočju, razlogi za to so še vedno dvoumni, so strokovnjaki razdeljeni. Nekateri menijo, da je bil eden pomembnih vplivnih dejavnikov pomembno povečanje investicijskega sklada ravno v obdobju 2000–2007, ki je nastalo zaradi prihrankov zasebnega sektorja. To rast lahko pripišemo dejstvu, da so številni trgi svetovnih vlagateljev dosegli novo raven s previsokimi stopnjami gospodarske rasti.
Dolžniška kriza v evroobmočju je v veliki meri postala mogoča pod vplivom številnih dejavnikov, ki so imeli enkraten vpliv. Na primer ostra razpoložljivost posojil v obdobju od leta 2002 do leta 2008, kar je takoj omogočilo izdajo večjih denarnih sredstev s pomembnim deležem tveganja. Posledično se je veliko upnikov znašlo v "plašljivem" položaju, soočeni z neplačniki. Nedvomno vpliva tudi razmeroma nizka stopnja gospodarske rasti, ki se je nadaljevala od leta 2008 do danes.
Na razvoj krize so vplivale tudi uveljavljene prakse zagotavljanja državne finančne pomoči zasebnim imetnikom in bančnim sektorjem.
Zanimivo je, da so državne obveznice večine držav EU veljale za stalnico, ki ne nosi tveganja neplačila. Torej bi lahko Grčijo varno šteli za državo z impresivno količino varnih naložb, ki prinašajo znaten dohodek. Vendar je kriza v evroobmočju bistveno spremenila predstavo o naložbenih priložnostih mnogih držav, zato je navzkrižje interesov bank, ki so bile vključene v verjetno oceno odplačevanja posojil, postalo naravno.
Takšna izguba zaupanja v državne obveznice je nedvomno privedla do občutnega povečanja vrednosti neplačanih kreditov, ki kažejo na boniteto države. Že februarja 2012 se je več največjih grških bank strinjalo, da bo zagotovilo zavarovanje, ki je ocenjeno na 880 milijonov EUR, da bi prejelo zajamčen paket finančne pomoči.
Nepredvidljivo je, da se ta celotna situacija še vedno konča, prebivalci nekaterih držav se zbirajo proti protesti, ki jo vodi vlada. Na tisoče Špancev se je na primer podalo na ulice, da bi se udeležili tako imenovanega marca v Madridu, ki je potekal pod sloganom „Želijo uničiti našo državo. To moramo ustaviti."
Prebivalci mnogih držav zahtevajo takojšnje reforme in odločitve, ki lahko uravnotežijo stanje gospodarstva in državljanom povrnejo mirno in stabilno življenje.
