7. decembra 1944 se je v ameriškem mestu Chicago zgodil pomemben dogodek. Med dolgimi in napornimi pogajanji so predstavniki enainpetdesetih držav sprejeli Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu. Pravi, da razvoj močnih mednarodnih odnosov v civilnem letalstvu prispeva k nadaljnjemu napredujočemu razvoju prijateljskih odnosov, ohranjanju miru in spokojnosti med narodi različnih držav. Svet na zemlji je odvisen od tega, kako močne in stabilne so te vezi. Iz tega sledi, da bi morala biti glavna prednostna naloga udeležencev te organizacije spoštovanje načel letalske varnosti in pravil, na podlagi katerih se uporabljajo civilna letala.
Pomen te organizacije je nesporen. Toda kaj je znano širši javnosti o tem? Praviloma ne toliko. V članku vam bomo povedali več o tem, kaj je mednarodna organizacija civilnega letalstva ICAO, kakšna je zgodovina njenega nastanka, seznam udeležencev in načela dejavnosti.
Kaj je ICAO?
Razmislite okrajšavo - ICAO. Nastala je iz angleške različice ICAO, ki pomeni Mednarodna organizacija civilnega letalstva, v ruščino pa je prevedena kot "Mednarodna organizacija civilnega letalstva". Trenutno gre za eno največjih agencij ZN, ki je odgovorna za oblikovanje globalnega regulativnega okvira za zagotavljanje varnosti mednarodnega civilnega letalstva.
Sedež ICAO je v Montrealu v Kanadi. Na spodnjem zemljevidu lahko vidite njegovo natančno lokacijo.
Uradni jeziki Organizacije so: angleščina, ruščina, francoščina, arabščina, španščina in kitajščina. Upoštevajte, da je zastopnik Kitajske trenutno generalni sekretar ICAO.
Zgodovina nastanka
Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je bila ustanovljena po sprejetju Konvencije o civilnem letalstvu. Ker je srečanje predstavnikov bodočih držav potekalo v Chicagu, je drugo (in morda bolj znano) ime Čikaška konvencija. Datum je 7. december 1944. Status specializirane agencije Združenih narodov, ICAO, prejete leta 1947 in do danes, ohranja določeno svobodo glede upravljanja in načinov izvajanja glavnih nalog.
Glavna spodbuda za razvoj letalstva in pozneje ustanovitev organizacije, ki nadzira njeno civilno industrijo, je bila druga svetovna vojna. V obdobju od 1939 do 1945 je potekal še posebej aktiven razvoj prometnih poti, saj je bilo treba zagotoviti potrebe vojske in ljudi. Hkrati so prišle na vrsto militaristične naloge, ki so ovirale razvoj mirnih odnosov na zemlji.
ZDA so prve predlagale oblikovanje učinkovitega modela za razvoj civilnega letalstva. Po predhodnih pogajanjih z državami Unije je bilo sklenjeno sklicati predstavnike 52 držav, da sprejmejo enotno konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu. Sestanek je bil 7. decembra 1944 v Chicagu. Pet tednov so delegati razpravljali o številnih vprašanjih, veliko dela je bilo, rezultat tega pa je bila Konvencija. Po splošnem dogovoru delegatov je začel veljati šele aprila 1947, ko ga je ratificirala 26. država članica ICAO.
Člani organizacije
V članstvo ICAO spada 191 držav, med katerimi je Ruska federacija navedena kot naslednica ZSSR, ki se je pridružila ICAO leta 1977. Sem spadajo skoraj vse članice OZN: 190 držav (z izjemo Dominike in Lihtenštajna), pa tudi Cookovi otoki.
Poleg neposrednih udeležencev obstajajo posebne industrijske skupine, katerih namen je ustvariti globalni regulativni okvir, potreben za učinkovito delovanje mednarodnega civilnega letalstva. Pomembno je opozoriti, da za dosego soglasja glede določitve mednarodnih standardov in priporočenih praks obstaja ločen organ - Svet. Ukvarja se tudi z oblikovanjem sprejetih standardov v obliki prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu. (O ostalih funkcijah Sveta bomo govorili nekoliko kasneje).
Ustava ICAO
Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Čikaška konvencija) vsebuje 96 členov in vključuje vse spremembe, sprejete za obdobje od 1948 do 2006. Določa dolžnosti in privilegije članov ICAO, nakazuje suverenost držav na njihovem zračnem ozemlju. Poudarja se, da morajo biti vsi mednarodni leti usklajeni z državo, nad ozemljem katere bodo opravljali. Končni članek določa osnovne pojme, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu. Tako je na primer "mednarodni zračni prostor" opredeljen kot prostor nad odprtim morjem in na drugih ozemljih s posebnim režimom (Antarktika, mednarodne ožine in kanali, arhipelagske vode). Vse pogoje najdete neodvisno na uradni spletni strani ICAO. Opisani so v dostopnem jeziku, tako da bodo razumljivi tudi tistim, ki letalske terminologije sploh ne poznajo.
Poleg tega obstaja 19 prilog h konvenciji, ki določajo zgoraj omenjene mednarodne standarde in priporočene prakse.
Cilji in cilji ICAO
44. člen Čikaške konvencije navaja, da glavni cilji in cilji organizacije izhajajo iz njene želje, da prispeva k razvoju mednarodnega sodelovanja s krepitvijo letalskih povezav med državami članicami. To je na naslednjih področjih njegovih dejavnosti:
- Zagotavljanje letalske varnosti in varnosti mednarodne zračne plovbe.
- Spodbujanje in razvoj boljših načinov upravljanja zrakoplovov.
- Zadovoljevanje potreb družbe po rednem, varnem in varčnem zračnem prometu.
- Prispevanje k splošnemu razvoju mednarodnega civilnega letalstva na vseh področjih.
Vsi navedeni cilji so natančno predstavljeni v strateškem načrtu delovanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO:
- Izboljšanje letalske učinkovitosti.
- Varnost in varnost letalstva na splošno.
- Zmanjševanje škodljivih vplivov civilnega letalstva na naravo.
- Neprekinjenost razvoja letalstva.
- Krepitev pravne ureditve ICAO.
Institucijski organi ICAO (struktura)
V skladu s Čikaško konvencijo ima mednarodna organizacija civilnega letalstva ICAO jasno strukturo. Člen 43 poroča, da je sestavljen iz skupščine, sveta in drugih organov, potrebnih za njegovo delovanje.
Montaža
Skupščino sestavlja 191 držav, ki so del ICAO. To je suveren organ, katerega zasedanja potekajo najmanj enkrat na tri leta na zahtevo Sveta. Med razpravo o določenem vprašanju ima vsak član pravico do enega glasu. Odločitve se sprejmejo neposredno na podlagi večine glasov.
Na zasedanjih skupščine poteka pregled tekočih dejavnosti Organizacije, sprejetje letnega proračuna, oblikovanje splošnih smernic za določeno obdobje.
Namig
Svet vključuje 36 držav, ki so izvoljene enkrat na tri leta. Odločilne zahteve so naslednje:
- Država bi morala igrati pomembno vlogo (v najboljšem primeru vodilno) na področju letalstva in izvajanju zračnega prometa;
- Država bi morala znatno prispevati k razvoju mednarodnega letalstva in sodelovati pri vzdrževanju zračnega prometa.
- Država mora zagotoviti zastopanost v vseh geografskih regijah sveta.
Glavni namen Sveta je sprejeti mednarodne standarde in priporočene prakse. Standard je posebna tehnična zahteva, katere izvajanje je potrebno za zagotovitev varnosti in pravilnosti mednarodnega civilnega prometa. Priporočena praksa je tudi tehnična zahteva, vendar za razliko od standarda njeno izvajanje ni obvezno. Tako standardi kot prakse so vsebovani v prilogah h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu.
Svet vodi predsednik, ki ga izvoli za tri leta. Njegove odgovornosti vključujejo sklic sej Sveta in opravljanje nalog, ki mu jih Svet zaupa na teh sejah.
Komisija za zračno plovbo
Komisija za zračno plovbo sestavlja 19 članov, ki so neodvisni strokovnjaki, ki jih je Svet imenoval za pregled in spreminjanje potrebnih prilog.
Sekretariat
Sekretariat pomaga ICAO organizirati delo. Še posebej pomembna vloga je Odbora za zračni promet, Odbora za skupno podporo podpori zračne plovbe in Odbora za tehnično sodelovanje.
Regionalne oblasti
ICAO vključuje tudi sedem regionalnih odborov, ki jih države članice odobrijo in sprejmejo v izvajanje mednarodnih standardov in priporočenih praks ICAO:
- Azijsko pacifiška podružnica (Bangkok).
- Odbor za vzhodno in južnoafriško republiko (Nairobi).
- Evropski in severnoatlantski odbor (Pariz).
- Bližnji vzhodni urad (Kairo).
- Severnoameriški, srednjeameriški in karipski odbor (Mehika).
- Južnoameriški odbor (Lima).
- Odbor za Zahodno in Srednjo Afriko (Dakar).
