Anglizmi, prisotni v sodobnem ruskem (in drugih) jezikih, že s svojo prisotnostjo potrjujejo, da ob vsem bogastvu "velikih in mogočnih" v nekaterih primerih to ni dovolj. In zadeva ni le v številu fonem, ki jih vsebuje povprečna fraza. Obstajajo nianse, ki jih je treba razlikovati. Poleg tega je naše poslovno besedišče zaradi zgodovinskih okoliščin precej zaostajalo za časom. Kaj je razpis? Zakaj se pomen dolgega izraza „zaupno podjetje“ zlahka prilega kratkemu angleškemu „zaupanju“?
Ime slavne pesmi Elvisa Presleyja "Ljubi me nežno" v 90. letih je bilo v šali prevedeno kot "ljubi me, nežno". Štiri angleške besede, natisnjene na dolarskih računih "In God We Trust", Američani tudi sami razlagajo, ne brez humorja.
Boga, ki se bojijo ljudi
Vsak, ki zna malo angleško ali v skrajnih primerih oborožen s slovarjem, lahko razume pomen te besedne zveze. Ni vredno uporabljati elektronskega "prevajalca", lahko izda nekaj povsem nesčitnega, na primer "V boga mi zaupamo". Vsebina je na splošno razumljiva. Izraz "V zaupanje v Boga" je "zagotovilo vere". Prevod svetopisemske fraze "Zaupamo v Boga" je po duhu in jezikovnem jeziku najbližji. Verjeti v angleščino - to verjeti. "Zaupati" pomeni zaupati (v druge občutke skrbeti, patronizirati) in v skladu s cerkvijo zaupati. Tiskanje takega slogana za denar je bila res dobra ideja. Če pogledamo zaslužene kovance ali bankovce, mora verujoča in poštena oseba čutiti občutek zadovoljstva in mirnosti, zločinec ali prejemnik podkupnine, ki prejme nepravičen plen, pa lahko čuti razžaljenje. Če ga ima seveda on.
Zgodba …
Leta 1864 je bil s tem geslom prvič okrašen kovanec. "V boga verjamemo" je vrstica iz besedila ameriške himne iz leta 1814, njen nastop na plačilnem sredstvu pa naj bi potrdil primat krščanskih vrednot v domači in zunanji državni politiki mlade države Novega sveta. Kako je bilo mogoče uresničiti ta vzvišeni cilj, je vprašanje zapleteno in dvoumno, prav tako tudi odgovori nanj, a sama namera si vsekakor zasluži spoštovanje. Za numizmatike je prvi ameriški kovinski denar zelo cenjen, nekatere kopije so zelo drage, včasih več deset tisoč dolarjev.
… in modernost
Tradicija se je nadaljevala, čeprav je imela nasprotnike. Dejstvo je, da so v Ameriki razen vernikov tudi ateisti, ki nočejo vsak dan brati omembe Boga (to jih moti), vendar niso poslušali njihovega mnenja.
Leta 1977 je vrhovno sodišče ZDA obravnavalo tožbo o zakonitosti uporabe izraza "In God We Trust" kot državni atribut. Odločitev je bila sprejeta konzervativna: pustiti vse, kot je.
Leta 2013 je bil po daljšem premoru dan v obtok nov dvodolski bankovec. Izdajatelj je bila banka Atlante. Skupno je bilo natisnjenih skoraj 45 milijonov izvodov. Denar novega vzorca je seveda okrašen z istim geslom, "V Boga zaupamo".
