Antični svet, kot se imenuje skupina starodavnih držav sredozemske obale, je postavil temelje za bodočo visoko razvito evropsko civilizacijo. Seveda je vsaka stopnja v zgodovini človeštva nenavadno dragocena, toda posebna vloga, brez dvoma, tukaj pripada starodavni, predvsem starogrški kulturi.
Njeni umetnost, literatura, znanost in filozofija so bili izhodišče, iz katerega so se začeli vsi nadaljnji dosežki evropske civilizacije. Starodavni svet nam je dal čudovite primere človeškega genija, ki prežemajo vse vidike našega življenja: poezijo in prozo, dramaturgijo in kiparstvo, arhitekturo in slikarstvo. Na obrežju starega Sredozemlja se je rodila cela galaksija briljantnih imen.
Zdaj vsi iz šolske klopi poznajo imena Aeshila in Sofokla, Euripida in Herodota, Tukidida in Demokrita, Platona in Aristotela. Seznam genijev, ki nam jih je dal stari svet, lahko nadaljujemo v nedogled. V antični Grčiji so nastala prva gledališča in prvi evropski filozofski traktati. Nesmrtni starodavni spomeniki arhitekture.
Starogrški učenjaki, pisatelji in misleci, ki so sprva uporabljali dosežke vzhodnih civilizacij, so na koncu bistveno presegli svoje učitelje. Kultura antičnega sveta in njegova znanost sta postavila temelje sodobnega znanja. Grška abeceda je postala osnova slovanske abecede. Mnoga imena, ki jih nosimo, imajo tudi starogrško ali rimsko poreklo. Vpliv starodavne kulture na naše vsakdanje življenje je izredno močan tudi po tisočletjih.
Starodavni svet je dal ime skoraj vsem znanstvenim disciplinam in postavil njihove temeljne koncepte, ki jih zdaj uporabljamo. Slovnica in aritmetika, geografija in zgodovina, astronomija in medicina - vsi izvirajo iz antike in nosijo grška imena. Iz latinščine starih Rimljanov izvirajo številni sodobni evropski jeziki. Samo v ruščini je več tisoč besed grškega ali rimskega izvora.
Če primanjkuje trenutnih tehnologij, so se naši predniki uspeli dvigniti na dovolj visoko raven, na primer astronomija, medicina in mehanika. Že v antiki je nastal zemljevid zvezdnega neba. Mimogrede, kartografija ima tudi starogrški izvor. Starodavna slika sveta, ki so jo ustvarile cele generacije, je temeljila na vsakodnevnem opazovanju gibanja nebesnih teles in na analizi njihovih ciklov.
Približno tri tisočletja nas ločijo od vzpona starodavne umetnosti in znanosti, toda njihova moč in slava sta bila večna. Antika je za vedno ostala neprekosljiva šola slikarjev, kiparjev in arhitektov. Sodobni mojstri se vedno znova obračajo na starodavne podobe in poskušajo razkriti skrivnosti harmonije, skrite v teh večnih stvaritvah človeškega genija.
Fenomen starodavnega sveta še vedno ni popolnoma razumljen. Na primer, starodavna Grčija je majhen del zemlje, ki se skriva v gorskih regijah sredozemske kotline, katerih celotna populacija verjetno ni presegla tristo tisoč ljudi. In ta mali svet je ustvaril velikansko duhovno kulturo, ki se ni postarala in se tudi po tisočletjih ni izčrpala. V tem izoliranem svetu je gostota genij na kvadratni kilometer in na tisoč ljudi presegla vse možne in nepredstavljive norme. Ali to ni velika skrivnost človeške zgodovine?
